26. pohod zapovrstjo je minil v znamenju čudovitega vremena, izvirnih pustnih mask, nadpovprečnega števila pohodnikov, promocije domače literature in Jurčičevih zgodb ter pridnih prostovoljcev.
Kot vsako leto je vrhunec pohoda potekal z zaključkom na Muljavi. V dolini pod Jurčičevo domačijo, kjer marljivi prostovoljci domačega Kulturnega društva Josipa Jurčiča Muljava v Letnem gledališču vsako leto uprizorijo eno od Jurčičevih del, je bilo kot v čebelnjaku. Toplo vreme, prijetno vzdušje, pustna sobota, dobra postrežba in odličen program so pripomogli, da so se pohodniki na Muljavi zadržali do poznih popoldanskih ur. Zbrane na prireditvi je nagovoril sam Josip Jurčič. Z njim pa so bili tudi njegovi liki iz knjig: Deseti brat, Manica in Balček iz romana Deseti brat, Vilibald in Helena iz letošnje igre Grad Rojinje, pa tudi Franica, beračica Tona in Urška iz Sosedovega sina ter hudi Ivan iz Tihotapca. Pohodniki so se z njimi slikali, fotografije pa objavljali na družbenih omrežjih.
Pohod od Višnje Gore skozi Krko do Muljave vsako leto prvo soboto v marcu začne sezono planinskih pohodov. Ker pa se imenuje po našem prvem romanopiscu Josipu Jurčiču, ki za prozo predstavlja to, kar predstavlja Prešern za poezijo, je pohod tudi literarni. Pohodniki so tako lahko na letošnjem tradicionalnem 26. pohodu po Jurčičevi šolski pešpoti sodelovali tudi v nagradnem literarnem kvizu, pri reševanju pa so jim ob poti pomagale informacijske table z namigi ter številni Jurčičevi junaki iz njegovih črtic in povesti, ki vsako leto oživijo ravno na dan pohoda.
Pohodniki so uživali s soncem obsijano kulturno krajino, ki je bila Jurčiču navdih za svoja dela ter se ob tem naučili vseh 10 Jurčičevih bralnih zapovedi. Pod sloganom Beremo domače so organizatorji v ospredje pohoda postavili branje. Naši pesniki in pisatelji so skrbeli za ohranjanje slovenske besede, govorili o domačem človeku, zato je prav, da se v času globalizacije večkrat spomnimo na branje domačih literarnih del. Zato je Knjižnica Ivančna Gorica na stojnici predstavila knjige domačih avtorjev in knjige o naših krajih, ki jo strokovno imenujemo domoznanska literatura.
