Območje, kjer stoji Muljava, je bilo naseljeno že v davnih časih. Skozi naše kraje je nekoč vodila glavna rimska cesta in se razteza iz Ivnačne Gorice skozi Žužemberk in Dvor proti Črnomlju. Kasneje je bila po njeni trasi speljana cesarska trgovska pot. V uporabi je bila vse do leta 1859, ko so zgradili novo cesto po dolini Krke. Nekdanja rimska cesta je najbolje ohranjena ravno na tem predelu, in sicer od Gorenje vasi proti Bojanjemu Vrhu.
Ob rimski poti, kot dokazujejo izkopanine ob muljavski cerkvi, so zrasle tudi rimske hiše. Ob postavljanju nove mrliške vežice na Muljavi so arheologi naleteli na temelje nekdanje rimske podeželske pristave ali kot so jo imenovali v Rimu villo rustico. Ne gre torej za vilo v današnjem pomenu besede, ampak za posestvo s kmečko hišo in ločenimi gospodarskimi poslopji. Ta posestva so bila gospodarska osnova rimske politične izbrane družbe. Bivalni prostori za lastnika in njegovo družino in prostori za delovno silo (sužnje) so bili jasno ločeni.
Na Muljavi so arheologi naleteli na pravi pravcati zaklad, ki je tisočletja čakal na ponovno prebujenje. V enem izmed prostorov, kjer sicer niso našli veliko ostankov antične keramike ali drugih predmetov, so naleteli na zakladno najdbo 159 bronastih novcev, ki so bili raztreseni na površini slabega četrt metra. Datirani so bili v čas prve tetrarhije in so nosili napis Deokleciana in Konstantina. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki se je v praksi zelo redko izvajala. Najbolj slavna je iz leta 293, ko jo je vzpostavil rimski cesar Dioklecijan in je trajala do leta 313. Vzpostavitev tetrarhije je pomenila rešitev krize, ki je v 3. stoletju nastala v Rimskem cesarstvu in začetek njegove ozdravitve. Arheologi Zavoda za varstvo kulturne dediščine menijo, da so bili novci povezani v tkanino, ki je z leti preperela. Zelo verjetno je, da na to mesto niso bili odloženi po naključju.
