Muljava se ponaša z gotsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja iz prve polovice 15. stoletja s freskami Janeza Ljubljanskega in zlatim baročnim oltarjem. Cerkev je prvič omenjena v turjaškem urbarju iz leta 1463. Leta 1475 je doživela veliki turški napad, ki je prišel celo v legendo in literaturo (Jurčičev Jurij Kozjak). Med arheološkimi raziskavami so odkrili, da je bila prva cerkev na tem mestu majhna romanska zgradba s polkrožno apsido, ki so jo pozneje nadomestili z razmeroma dolgim gotskim prezbiterijem. Ta cerkev se je morala v 15. stoletju umakniti novi gotski zgradbi. Cerkev se je v jedru ohranila takšna, kot so jo sezidali v 15. stoletju: ima še izvirni dvopolni križnorebrasto obokan prezbiterij s sekundarnimi okni psevdogotskih oblik in prvotno ravno krito ladjo.
Poslikavo, ki je pokrivala celotno notranjščino, so odkrili postopoma. Freske naj bi bile še do leta 1880 neprebeljene, takrat naj bi jih med preurejanjem prekrili z beležem. Na koru je bogata kompozicija zadnje sodbe, na severni steni sprevod in poklon svetih treh kraljev, ki se začenja s slovesom od kralja Heroda; na južni steni je moč videti poslikavo o legendi svetega Pavla in portret stiškega opata Ulrika. Prostorni križnorebrasto obokani prezbiterij je ves poslikan: v šilastem slavoloku je Kristusov rodovnik, na njegovi notranji steni sta Kajn in Abel, na oboku prezbiterija je Kristus v slavi med simboli evangelistov in angeli z glasbili, na stenah pa so prizori oznanjenja, pokola betlehemskih otrok, bega v Egipt, Kristusovega trpljenja in Marijine smrti. Glavni pas stene zavzema vrsta stoječih apostolov.
Glavni oltar Marijinega vnebovzetja spada med naše najbogatejše zgodnjebaročne oltarje in najlepše svoje vrste; leta 1674 ga je izrezljal ljubljanski podobar Jernej Plumberger, pozlatila in poslikala pa sta ga Jakob Mönhardt in Anton Schernauitsch iz Višnje Gore. Lesen in polihromiran oltar je visok nekaj več kot šest in širok nekaj manj kot šest metrov ter kot velika monštranca zapolnjuje ves tristrani zaključek gotskega prezbiterija. Oltar bogati 26 celopostavnih plastik, od tega osem angelov, ob tem pa še 25 operutničenih angelskih glavic in več kot sto različnih ornamentalnih delov. Pred kratkim je bil oltar v celoti restavriran. Stranska oltarja sta iz leta 1761. Kip sedeče Marije na steni je iz druge polovice 15. stoletja.
CERKEV SV. DUHA NAD POLŽEVEM
Cerkev sv Duha se nahaja v vasi Velike Vrhe, točneje nad Polževem na višini 630 m, kar je tudi najvišja točka v KS Muljava. Cerkev sv. Duha je bila zgrajena v 15 stoletju. Zanjo je značilna poznogotska zgradba z zvezdnato – rebrasto obokanim prezbiterijem. Glavni baročni oltar je »zlatega tipa« in je bil narejen leta 1664. Na oltarju je lesen relief, ki predstavlja apostole z Marijo ob prihodu sv. Duha na binkoštni praznik. Na eni strani reliefa je sv. Anton, na drugi Kristus Kralj, nad reliefom pa sv. Miklavž. Na enem stranskem oltarju je v sredini sv. Urh, ob strani sv. Gregor, papež in sv. Bernard, ki kaže na vpliv bližnjega stiškega samostana, na drugem oltarju pa je kip Marijinega oznanjenja. Glavni vhod cerkve krasi portal iz 15. stoletja, ki prikazuje Kristusa na križu, ob njem pa sta Marija in sv. Janez Evangelist. Binkoštna nedelja je vedno petdeseti dan po velikonočni nedelji. Lokalna zanimivost in običaj je, da so na binkošti v vaseh okoli Muljave kmetje na njive zatikali lesene križce zoper hudo uro in za božji blagoslov.
PODBENEK
Sredi vasi Leščevje stoji cerkvica svetega Janeza Krstnika ali kot ji pravijo domačini Podbenek. Da je tam stala cerkev, je bilo prvič omenjeno že leta 1526, a sedanja stavba je iz sredine 18. stoletja. Oltar svetega Janeza Krstnika je bil nedavno restavriran, stranska oltarja pa sta posvečena Materi božji in svetemu Jožefu. Železne zvonove so leta 1918 izdelali v jeseniški železarni (KID Jesenice). Cerkev so dali zgraditi lastniki Kravjeka, ob cerkvi pa je pokopan tudi eden izmed zadnjih lastnikov gradu August Födransberg.
CERKEV NA SUŠICI
Na Sušici stoji cerkev svetega Štefana, mučenca. Prvotno romansko cerkev, posvečeno sveti Uršuli, so leta 1650 porušili Turki. Novo je na starih temeljih zgradil stiški samostan in jo posvetil svetemu Štefanu, stranska oltarja pa sta posvečena sveti Uršuli in svetemu Eliji. Dva železna zvonova sta iz leta 1922, izdelali so ju v KID Jesenice, navček pa je že iz leta 1749. Avgusta, ko goduje sveti Štefan, na Sušici pred cerkvijo poteka blagoslov konj.
