Predstavitev Jurčičeve domačije skozi projekt Jurčičev IZZIV – Hiša

Muzej na prostem Jurčičeva domačija, je eden izmed redkih muzejev na prostem v Sloveniji.

Največji del domačije je neposredno povezan s pisateljem Josipom Jurčičem, ki je živel in delal na domačiji. Sestavljen je iz osrednje kmečke hiše (črna kuhinja, ognjišče, hiša, kamra, štiblc, klet) in hleva. V tem delu je predstavljeno Jurčičevo življenje in delo. Zraven hiše je tudi dvojni kozolec toplar.

Dediščino podeželskega stavbarstva, opreme bivališč ter gospodarskih dejavnosti je Slovenski etnografski muzej dopolnil z dodatnimi poslopji iz bližnje okolice: čebelnjakom, kaščo in sušilnico za lan. V gozdu je postavljena lesena bajta, ki se imenuje Krjavljeva koča in predstavlja bivanjsko kulturo najrevnejšega sloja prebivalstva. Pomemben del domačije je Letno gledališče. Tam vsako leto lokalna gledališka skupina uprizarja Jurčičeva dela, prav tako je prostor številnih koncertov.

JURČIČEVA ROJSTNA HIŠA

V hišo se povzpnemo po kamnitih stopnicah, ki so nujne zaradi položnega terena. Najprej stopimo v vežo, ki zavzema ves osrednji del hiše. Na vsako stran vodi dvoje vrat. Vmesni prostor ob stenah so včasih uporabljali za namestitev opreme, kot so korito za pripravo svinjske krme in shranjevanje manjšega orodja. Hiša je nizka, saj so bili ljudje včasih nekoliko nižji, tak način gradnje (nizki stropi in majhna okna) je pripomogel tudi k boljši izoliranosti hiše.

HIŠA

V glavnem bivalnem prostoru – ‘hiši’ – je v notranjem kotu zidana krušna peč. Ta je bila namenjena ogrevanju, sušenju perila, zelišč … Okoli peči so postavljene klopi. Na levi strani pod bogkovim kotom je mentrga (metrga) in okoli nje klopi. Družina se je tu zbrala ob obrokih in opravljala ročna dela. Poleg tega je bil to prostor za sprejem gostov, praznovanja, poslavljanja od mrtvih in spanje.

Desno od vrat je postelja staršev in zibelka, v kateri je spal tudi Jurčič. Že prvi gospodar je tu uvedel žganjarijo, na steni so police za kisanje mleka in čelešnik za osvetljavo.

KAMRA

Med pečjo in posteljo v ‘hiši’ sta dve stopnici, ki vodita v kamro – otroško sobo, kjer so včasih spali vsi trije otroci. V njej je za vrati postelja, ob njej peč. V sobi je še miza in njej nasproti skrinja. Kamra je danes namenjena literarnemu orisu Jurčiča.

ČRNA KUHINJA

V hiši se nahaja tipična črna kuhinja z odprtim ognjiščem, ob katerem se nahaja vhod v klet. V kuhinji so predstavljeni posoda in orodje, tipični za osrednjeslovensko pokrajino. Kamnito ognjišče je v obliki mize in je postavljeno pred kuriščno odprtino krušne peči, ki se nahaja v ‘hiši’. Poleti je gospodinja kuhala na odprtem ognjišču, pozimi v peči. V shrambi nasproti ognjišča so shranjene lončene sklede, modeli za šarklje in potice. Na lesenem stebru v kuhinji je napis, ki pripoveduje o hiši in njenih najstarejših prebivalcih ter Jurčičevih prednikih: »Ta skromni Pajštbarjev dom je s četrtinko kmetije dobila po Jožetu Jankoviču 1779 – 1856 njegova starejša hči Marija 1809 – 1884, omožena 27. 1. 1841 z Markom Juršičem 1800 – 1881, stiškim kočijažem, doma iz Jablanice pod Gorjanci. Pod to streho se je 4. marca 1844 rodil njun sin Josip Jurčič, prvi veliki slovenski pripovednik, napredni časnikar in neutrudni bojevnik za naše narodne pravice.«

ŠTIBLC

‘Štiblc’ je opremljen kot obrtniška delavnica. V njem je postelja in čevljarski šivalni stroj ter orodje za izdelavo in popravilo čevljev (Jurčičev ded je bil čevljar). V sobi je nabožno stensko okrasje.

KLET

V kleti so včasih hranili živila in svinjsko krmo. Za obiskovalce je zaprta.

Skozi operacijo Jurčičev IZZIV smo najprej analizirali obstoječe stanje na domačiji, programe, ponudbo in delovanja ponudnikov lokalnega okolja. Sledil bo strateški načrt, saj le z jasnimi cilji in vizijo lahko gradimo na dolgoročnem preživetju in uspešnosti ponudnikov. Strateški del se bo nadgradil tudi z operativnim načrtom, ki bo konkretno opredelil posamezne ukrepe in aktivnosti. Zadnji in zelo pomemben del bo izvedba operativnega načrta.

V celoten projekt bodo vključeni lokalni ponudniki turizma, številna turistična in druga društva, ter organizacije lokalnega okolja iz območja vseh štirih občin (Ivančna Gorica, Trebnje, Žužemberk in Dolenjske Toplice). Skozi operacijo bomo oblikovali dva nova turistična produkta. Prvi produkt bo namenjen inovativnemu petzvezdičnemu doživetju na Muljavi, drugi produkt se bo osredotočal na animacijsko vodenje in sicer bo vseboval programe, za katere želimo, da se osredotočajo na otroke, upokojence in podjetja (teambuildingi).

Zavod Prijetno domače je s strani Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja dobil potrjeno sofinanciranje zanimivega projekta, imenovanega Jurčičev IZZIV. Operacija Jurčičev IZZIV pomeni Inovativnost, Znanje, Združevanje in Izobraževanje za Vzpon turistične ponudbe celotnega območja. Povezovalna nit vsebin vseh sodelujočih ponudnikov bo prvi slovenski romanopisec – Josip Jurčič.

Projekt je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje.