Predstavitev Jurčičeve domačije skozi projekt Jurčičev IZZIV – Stalne zbirke in razstave

Na Jurčičevi domačiji imamo dve stalni razstavi, ki si jih lahko obiskovalci ogledajo skozi vse leto. Etnografska zbirka Spomini na deda in Razstava od Lanu do platna.

ETNOGRAFSKA ZBIRKA SPOMINI NA DEDA

Zbirko je l. 2003 postavil etnolog dr. Boris Kuhar, ime pa je dobila po Jurčičevem delu Spomini na deda. Nekatera izmed razstavljenih orodij se uporabljajo še danes, večina se jih pojavlja le še kot razstavni eksponati v muzejih in zasebnih zbirkah, zato tudi poimenovanje zbirke po Jurčičevem delu.

Muzejska zbirka se nahaja v ‘štali’ na Jurčičevi domačiji. Predstavljena kmečka orodja in naprave so značilne za čas Jurčičevega življenja. V etnografski zbirki obiskovalci spoznajo tipična kmečka opravila, kot so predenje, tkanje, mlačev, žetev, košnja in spravilo sena. Predmeti prikazujejo vsakdanjik in praznike. Postavitveni prostor je manjši, vendar premišljeno zapolnjen s predmeti.

Ob razstavljenih predmetih so stare fotografije, ki so nastale okrog l. 1950 (avtorstvo: kustosi Slovenskega etnografskega muzeja). Pri postavitvi etnografske zbirke je sodelovalo tudi Društvo čebelarjev Krka – Zagradec, ki je postavilo Dedkov kotiček. V njem so razstavljeni stari točilec medu, čebelarski izdelki, zbirka starejših in novejših panjskih končnic. Najbolj znana med njimi je panjska končnica, na kateri je upodobljen kmet, ki ziblje Francoza. Ta naj bi nastala po resničnem dogodku v Mlakarjevem mlinu na sosednjem Mrzlem polju.

RAZSTAVA OD LANU DO PLATNA

Razstava vsebinsko dopolnjuje etnografsko razstavo Spomini na deda. Namenjena je predvsem najmlajšim obiskovalcem, ki manj poznajo dolgotrajen postopek pridelave in predelave lanu, o čemer govori pregovor: »Lan – z njim je dela leto in dan!«

Pridelava in predelava lanu je bila v 18. st. značilna za vseslovensko območje, saj je bil glavna surovina za izdelavo oblačil, perila, rjuh, zaves, brisač itd. Ob opravilih, povezanih z lanom, so se spletle številne šege in navade. Bogato okrašena preslica za prejo je postala darilo, ki so ga fantje podarjali dekletom.

Ob teritvi (ločevanju lanenih vlaken od stebla) so ženske v srajce moških tlačile pezdir (neuporabne ostanke lanenih stebel), da so bili ti opikani. Ob opravilih so se družili, dobro jedli in pili.

V 2. polovici 19. st. je lan začel izpodrivati bombaž, pojavilo se je cenejše industrijsko pridelano blago, zato se danes z dejavnostjo ukvarjajo le še redki posamezniki (najdlje se je tradicija ohranila v Beli Krajini in Prekmurju).

Danes je v ospredju druga, zdravilna funkcija lanu – uporaba semen, pridelava olja, ki se je že v srednjem veku uporabljajo v ljudskem zdravstvu.

Leta 2012 so za stalno razstavo pripravili program oz. dopolnitev vsebin, ki je obsegal obogatitev etnološke razstave; vključevanje lokalnega prebivalstva v sooblikovanje programa, povezanega z etnološko zbirko; spremljanje lanu od setve do puljenja (kar jim je uspelo že enkrat prej).

Zavod Prijetno domače je s strani Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja dobil potrjeno sofinanciranje zanimivega projekta, imenovanega Jurčičev IZZIV. Operacija Jurčičev IZZIV pomeni Inovativnost, Znanje, Združevanje in Izobraževanje za Vzpon turistične ponudbe celotnega območja. Povezovalna nit vsebin vseh sodelujočih ponudnikov bo prvi slovenski romanopisec – Josip Jurčič. Projekt je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje.