Roman Lepa Vida

V Kulturnem društvu Josipa Jurčiča Muljava smo za letošnjo predstavo v letnem gledališču izbrali Jurčičev roman Lepa Vida. Gre za prvo, krstno uprizoritev tega Jurčičevega dela na sploh.

Ljudska pripovedka
Ljudska pesem o lepi Vidi je mitološka in s pomočjo slovenskega ljudskega izročila ohranjena v več različicah. Ena od različic se konča z Vidino tragično smrtjo, ko skoči v morje. Druga različica govori o tem, da zamorec zvabi lepo Vido na ladjo, jo odvede v daljno deželo, kjer žaluje v tujem svetu.

Pesem o lepi mladi deklici Vidi, ki jo je »črn zamor’c« z barko odpeljal na tuji, španski dvor, naj bi nastala med 9. in 11. stoletjem, ko so Mavri iz Sredozemlja napadali jadranska obalna mesta. Literarno jo je najprej obudil Prešeren v obliki balade Od lepe Vide (Lepa Vida), ki jo pozna večina Slovencev.

Manj pa jih ve, da je motiv lepe Vide v obliki romana prvi napisal Josip Jurčič. Roman je izšel leta 1877 v dunajskem Zvonu, ki ga je urejal Josip Stritar. Jurčič je za svoj roman sicer vzel motiv iz ene od ljudskih različic in sicer različico, ko tujec zvabi Vido na ladjo, nato živi pri njem, a se vrne nazaj k sinu. Motiv Lepe Vide je Jurčiču služil zgolj kot osnovni okvir. Kraj, čas in značaj oseb je v celoti oblikoval sam.

Kdo je bila Vida
Vida je mlado, razvajeno dekle, ki se iz kljubovalnosti nepremišljeno poroči s starejšim vdovcem. Mož se pretežno posveča poslom, mlado ženo pa pušča doma, pogosto v družbi z mladim sinom beneškega trgovca, s katerim posluje. Pomanjkanje moževe ljubezni Vido dela nesrečno. Hrepeni po ljubezni, ki jo začuti pri mladem tujcu. To jo tako vznemiri, da je pripravljena zapustiti moža in otroka ter pobegniti z ljubimcem.

Zgodba se dogaja na Tržaškem Krasu in v Benetkah koncem 18. in na začetku 19. stoletja. V osrednjih motivih svobodomiselnosti, materinstva in položaja ženske se čuti vpliv George Sandove, ki jo je Jurčič cenil in prebiral. Kljub temu pa je ustvaril edinstven, njegovemu ustvarjanju zvest roman in to v času, ko je na drugem koncu Evrope nastajala Ana Karenina. Vida je polna hrepenenja, a tudi pogumnih, hkrati nepremišljenih in pogubnih odločitev, saj si želi vroče ljubiti in biti tudi iskreno ljubljena.

Dramatizacija
Dramatizacija Danijela Zupančiča se sicer naslanja na Jurčičevo zgodbo v romanu, a vključuje dogodke iz življenja Kraševcev in tudi odnose med dvema narodoma. Tesači, oglarji, pristaniški delavci, kruševke in jajčarice s slovenskega Krasa so samo nekateri poklici, ki so jih premožnejši tujci v italijanskih pristaniških mestih izkoriščali. Ti kleni Kraševci in Kraševke so kljub pogosto ponižujočih odnosih italijanske gospode in v želji po boljšem življenju znali ohraniti svoj ponos.

Vabimo vas, da si življenje lepe Vide ogledate v gledališču pod zvezdami ob Jurčičevi domačiji. V prijetni družbi ljubiteljev Jurčičevih del in čaru poletnega večera vas čaka nepozaben dogodek.

Pričetek vseh predstav je ob 21. uri.
V primeru dežja predstava odpade.

Informacije o morebitnih odpovedih predstav lahko spremljate na: www.namuljavi.si.

Vstopnice lahko kupite na blagajni pred predstavo ali v spletni predprodaji na www.entrio.si.

Cena vstopnic: odrasli – 15 EUR, otroci do 10. leta – brezplačno.
Cena vstopnic za skupino nad 10 oseb, dijake ali upokojence: 12 EUR/osebo.

Društva in organizirane skupine se vnaprej prijavite na elektronski naslov kdmujava@gmail.com in prejeli boste predračun. Sicer pa lahko vstopnice za skupinski ogled dobite uro pred pričetkom na vstopu v letno gledališče.

Veselimo se poletnih večerov z vami.

Informacije: kdmuljava@gmail.com
041 973 694 – iGor