
V spodnji tabeli lahko najdete seznam vseh jam v Krajevni skupnosti Muljava. Kraji, kjer si lahko jame ogledate, pa so: Bojanji Vrh, Leščevje, Male Kompolje, Male Vrhe, Mevce, Muljava, Oslica, Potok pri Muljavi, Sušica, Trebež, Velike Kompolje, Velike Vrhe.
ZAP. ŠT. | IME JAME/BREZNA | KATASTRSKA ŠTEVILKA | JAMA/BREZNO | OPOMBE |
1. | Resarjeva jama | 4697 | J | |
2. | Knepova jama | 10711 | B | |
3. | Brezno pri Jurčkovih smrekah | 4602 | B | onesnažena |
4. | Brezno na Regljevki | 3424 | B | |
5. | Brezno pod Golobovcem | 10858 | B | |
6. | Rorkova jama | 10857 | B | |
7. | Brezno na poseki | 4167 | B | |
8. | Pasje brezno | 3423 | B |
V Krajevni skupnosti Muljava se na kraškem območju nahaja trenutno 6 registriranih jam oziroma brezen, ki so dostopna jamarjem oziroma po ZVPJ usposobljenim za samostojno jamarsko delovanje. V večini primerov gre za brezna, katere si je možno ogledati le z znanjem vrvne tehnike. Povečini so jame ali brezna brez posebnosti, kot izjemo velja omeniti Resarjevo jamo v Mevcah, ki je med vsemi omenjenimi jamami kapniško najbolj okrašena, čeprav je žal tekom let tudi ta jama izkusila surovost človeškega vandalizma. Globinskih rekordov na območju KS Muljava ni, saj je zakraselost skromna s krednimi apnenci. Področje Muljave je na geološki karti obarvano z modro barvo, kar predstavlja jurske apnence s plastmi apnenčeve breče. Največ jam je na območju registriral Jamarski klub Železničar iz Ljubljane, kjer je aktivno deloval tudi naš krajan Anton Kutnar in v zadnjem času, leta 2006 ustanovljen Jamarski klub Krka. Nekaj jam je tudi onesnaženih, kar pomeni, da smo jamarji med svojim obiskom poleg izropanosti kapniškega okrasja, naleteli na raznovrstne odpadke; največ med njimi je kovinskega izvora, najdemo tudi veliko plastike, odpadnega olja in žal v današnjih časih še vedno mrhovine. Premalo se zavedamo, da vsi v naravo in v jame odvrženi odpadki posledično vplivajo na kakovost naše podtalnice in s tem tudi na kakovost pitne vode.
POTOK PRI MULJAVI
Vhod v Knepovo jamo se odpira na vrhu Žičnega vrha. Globina jame oziroma brezna je slabih deset metrov in je brez možnega nadaljevanja. Jamo so kot zelo majhen vhod leta 2012 našli in tudi raziskali člani Jamarskega kluba Krka.
MEVCE
Krajanom dobro poznana Resarjeva jama se nahaja na poseki v bližini zaselka Mevce. Raziskana je bila že leta 1970 kot Presarjeva jama, štirideset let kasneje pa je dobila svoje pravo ime. Tako kot vse jame v okolici Muljave, tudi ta ni nima posebne globine, je pa zato kapniško najbogatejša od vseh opisanih. Resarjeva jama je globoka skromnih devet metrov, njena dolžina pa znaša solidnih šestintrideset metrov.
Notranjost Resarjeve jame
SUŠICA
Rorkova jama na Sušici in Brezno pod Golobovcem sta manjši jami brez večjih posebnosti. Rorkovajama je globoka dvanajst metrov in premore nekaj manjših kapnikov.Vhod v šestnajst metrov globoko Brezno pod Golobovcem se odpira na istoimenskem hribu. Obe jami sta v katastru Jamarske zveze Slovenije zavedeni kot brezni, saj je pri obeh vhodni del navpičen in obisk ni mogoč brez jamarske opreme in vrvne tehnike.
Vhod in notranjost Rorkove jame
POTOK PRI MULJAVI
V gozdnati Ragljevki se skrivata jamarjem poznani Brezno pri Jurčkovih smrekah in Brezno na Ragljevki. Brezno pri Jurčkovih smrekah je v celoti zasuto. Bolj od prvo omenjenega brezna je zanimivo Brezno na Ragljevki, katerega globina je dvajset metrov. Notranjost nam ne postreže s kapniškim okrasjem ampak z golimi stenami in obilico blata.
Še viden vhod v zasuto brezno Vhod v Brezno na Ragljevki
VELIKE VRHE
Vrhe premorejo dve manjši brezni in sicer Pasje brezno in Brezno na poseki. Vhoda obeh jam se nahajata v bližini ceste, ki vodi iz Krke proti Lučam. Globini sta pri obeh okoli petnajst metrov. Pasje brezno, ki ima zelo ozko vhodno vertikalo ima zato nadvse primerno ime. Notranjost pri obeh breznih je brez posebnosti, presenetita nas le kakšen manjši kapnik in blato.
Pasje brezno predstavlja zelo ozek vhod
MULJAVA
Domačinom sta poznani Polačeva jama, katera je bila v preteklosti delno zasuta in pa Kovačeva jama. Slednja je po podatkih JK Krka še v raziskovanju in po sedanjih meritvah kaže, da bo tudi najdaljša jama v KS Muljava. Gre za sicer naraven ponor oziroma požiralnik, ki pa je bil enkrat že umetno zasut. Vhod, ki se nahaja ob robu plitke vrtače je bil kasneje odkopan, nedavno pa zaradi poplav Višnjice ter raziskovanja razširjen (katavotron) in seveda primerno obzidan in zaščiten pred naplavinami, ki bi lahko vhod zatrpale.
Dobro znane so Muljavcem tudi Španove in Štefanove rupe. Prvo omenjene Španove rupe sta predstavljali dve aluvialni vrtači, eno so pred tremi desetletji zasuli, druga pa je postala smetišče, katero so kasneje očistili in ob njej naredili čistilno napravo. Oba ponora sta zaradi nedostopnosti ostala neraziskana. Štefanove rupe so poznane kot občasni izvir in tudi po tem, da se tam občasno pojavijo človeške ribice.
Leopold Bregar in Tanja Podržaj
Jamarski klub Krka