Ustvarjalna ekipa muljavskega letnega gledališča se je letos spopadla z uprizoritvijo zgodbe Jurčičevega Domna.
Dolenjska vas Muljava je znana kot rojstna vas prvega slovenskega romanopisca Josipa Jurčiča. Zgodbe, ki jih je popisal v svojih delih, vsako leto oživijo pod njegovo rojstno hišo v letnem gledališču, ki se lahko pohvali že z dolgo tradicijo, saj muljavski ljubiteljski igralci igre na prostem uprizarjajo že več desetletij.
Letos je pod ‘Tokčevim borštom’ zrasla Jurčeva domačija, nedaleč stran je grad, kjer prebiva skopi Sova, nasproti je še revna bajta uboge Mete. V naravnem amfiteatru pod Jurčičevo domačijo domačini uprizarjajo tragično zgodbo Domna, sina uboge Mete, ki je na svoji koži skusil jezo svojega očeta Sove, svojega gospodarja, kmeta Jurce, ki mu je toliko let zvesto in pridno služil. V Domnovem srcu se je namreč vnel ogenj za Jurčevo Anko, ki prav tako ni ostala ravnodušna, a njuna ljubezen po mnenju njenega očeta ne sme in ne more zaživeti.
Povest Domen slikovito prikazuje moč denarja in boj ubogih poštenih ljudi. Zgodba izpred nekaj stoletij je tako aktualna še danes, kot je tudi večina Jurčičevih del. V predstavi je mogoče videti utrip nekdanjega vaškega življenja, večer na preji, bdenje pri mrliču, lov na kmečke fante …
Režijo je tudi letos v roke prevzela Tatjana Lampret, ki je povest tudi dramatizirala, za sceno pa je poskrbel Dore Južna.
